Sladkosnedi smo v evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki je potekal od 20. do 26. novembra z različnimi dejavnostmi prispevali k zmanjševanju odpadkov in varstvu okolja.

Teden smo začeli z izdelavo plakata in pogovorom o skrbi za naše okolje.

Nato smo skozi cel teden pridno prinašali odpadno tetrapak embalažo, tulce in stare odeje, krpe ter brisače s katerimi smo pomagali živalim v zavetišču.

Odpadni material smo predelali v pravljično decembrsko dekoracijo, ki bo krasila garderobi našega vrtca. Starejši otroci so spoznali šivanje in odslužene majice predelali v praktične nakupovalne torbe. 

Najstarejši otroci so izdelali zabojnike v katere so skrbno razvrščali odpadke. Merili so količino zavržene hrane pri obrokih in se trudili pri zmanjševanju le te. V okviru projekta Ne zavrzi oblek, ohrani projekt so spoznali glavne korake odgovornega ravnanja z rabljenimi in odsluženimi oblačili, da ne končajo na odkladališču odpadkov. Pridno so prinašala odslužena oblačila, ki jih bodo predelali in ponovno uporabili.

Tako kot vse leto dosledno ločujemo odpadke in dajemo velik poudarek skrbi za okolje se bomo tudi v bodoče trudili narediti čim več, da z majhnimi koraki pripomoremo k ohranitvi našega planeta.

zapisala: joži veit

Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je bil: »Kruh za zajtrk-super dan«, zato je bila tudi naša osrednja tema kruh. 

Skrbno smo pripravili vse potrebne sestavine, šteli žlice, tehtali, mešali in mesili. Ko je testo vzhajalo, smo ga oblikovali, počakali, da ponovno vzhaja in ga odnesli k našim kuharicam v pečico. Mmmmmmm, kako lepo je dišalo. Kruh je odlično uspel. Uživali smo v okušanju, pšeničnega, ajdovega, pirinega, čebulnega in bananinega kruha, ter ajdovi pogači in polžkih z rozinami.

V petek, 17. novembra smo pripravili pogrinjke, okrasili mize, prižgali svečke in ob prijetni glasbi uživali v lokalno pridelanih dobrotah. 

Naša Simona je bila čebelarka, ki nam je povedal veliko zanimivega o čebelah in njihovi pomembni vlogi v naravi. 

zapisala: joži veit

Mi smo res pravi Pedenjpedi, taki, ki jih vse zanima in želimo vse preizkusiti. V Tednu otroka smo bili najprej SLIKARJI in smo s čopiči na velika platna in s kredami na asfalt ustvarili prave mojstrovine. V torek smo se spomnili ljudskih gibalnih iger in se skupaj zaigrali na igrišču, tako kot Pedenjped v deklamaciji BRZOVLAK. V sredo smo se prelevili v GLASBENIKE in ustvarjali zvočne slike z ropotuljicami, zvočnimi cevmi in cajoni. Pridružili so se nam tudi osnovnošolci. V četrtek smo pokazali, da smo KORENJAKI in se pogumno soočili z gibalnimi izzivi v telovadnici, popoldne pa pripeljali še starše na skupno druženje Sladkosnedov in Vrtnarjev. V petek pa je bil dan za oddih - kot se spodobi za SLADKOSNEDE, smo se nagradili s sladoledom in palačinkami.

zapisala: Nina Škrjanc

Športam jaz, športaš ti, športamo mi vsi. Vsak dan vsaj malo, kak dan malo več, v Tednu športa pa največ. Pomerili smo se v MNOGOBOJU.

V ponedeljek smo se kot krokodili in kače urili v lazenju in plazenju čez poligon, ki smo ga postavili v telovadnici.

V torek je bil na vrsti tek. Zapodili smo se za mamo raco okoli hriba, manjši enkrat, večji pa večkrat. Ko smo jo dohiteli, nam je podarila objem in petko. Hkrati pa smo se s tem pridružili vseslovenski akciji "Množični tek otrok", ki jo vsako leto organizira Atletska zveza Slovenije.

V sredo so bili na vrsti zajčji skoki, poskoki, preskoki in hopsi, zatem pa lovljenje žogic na hribu. Tako kot si ježek nabira ozimnico, smo se tudi mi zakadili v hrib in znosili na kup vse žogice, ki so se (več kot enkrat) skotalile po bregu. Tudi sami smo se občasno malo skotrljali po še vlažni travi, a to ni pokvarilo odlične zabave. 

Veverice z lešniki in orehi, mi pa z žogami vseh velikosti in storži. V četrtek smo se urili v natančnosti meta - v koš, skozi luknjo, v obroč, v zabojček. Otroci iz skupine Storžki pa so medtem brusili pete na krosu moščanskih vrtcev. Dajmo, Storžki!

V petek pa smo zapluli lahkotno kot metulji z igrami s pisanim padalom. Ni treba posebej razlagati, da nam je bilo najbolj všeč, ko smo stekli pod padalo in nas je le-to skrilo pod seboj. 

Šport je res zakon. Še posebej, če se ob njem tako zabavamo.

zapisala:  Nina Škrjanc

V vrtcu ves čas veliko telovadimo, v TEDNU MOBILNOSTI (16.–23. 9. 2023) pa smo temu posvetili še več časa. Spoznali smo pravljico o belem zajčku, ki je od vseh izpušnih plinov, ki so se vili skozi gozdiček, postal ves umazan. Skupaj smo mu pomagali do čistejšega kožuščka in skrbeli za naravo – v vrtec smo prihajali peš, s skiroji in kolesi. Podali smo se tudi preko prometnega poligona, ki se je raztezal čez cel vrtec. Storžki in Skokci smo se odpravili na pohod do Zajčje Dobrave in preživeli zelo lep in družaben dan. Želodki so izkoristili hrib in se vozili s tricikli, skiroji in poganjalčki. Zvezdice, Žabice in Jurčki pa so se naokoli odpeljali z avtobuski. Čakala nas je tudi štafeta, pri kateri  smo sodelovali vsi Sladkosnedi, tako starejši kot mlajši, z gospodom Štafetkotom vred (štafetna palica). Uganete, kdo je zmagal? Prav vsi. Zadnji dan smo skupaj zaplesali ob veseli glasbi. Poučen, aktiven in zabaven teden je bil!

zapisala: žana praper

• POROČILO

zapisala: jasna šraj

• Poročilo projekta Unesco: Večerja

• Poročilo projekta Unesco: Modri stol pri Storžkih

• PROGRAM

• Poročilo projekta Unesco: Otroštvo podaja roko modrosti

Bučke in Storžki smo v torek (24. 1.) in sredo (25. 1.) preživeli naporen, a čudovit dan.  Ko smo se odpravljali v gledališče, nas je razganjalo od energije in navdušenja, na poti nazaj pa smo bili že precej utrujeni in lačni. V torek nas je pričakala korenčkova juha, ki jo imamo vsi zelooo radi, v sredo pa kar palačinke s čokolado. Njamiii. Odličen zaključek vrtčevskega dneva! 

Naše oči in ušesa so bila v dvorani Cankarjevega doma kar dvakrat – če ne trikrat – večja, kot sicer. Zanimalo nas je, kako se bo zgodba končala za veverička Čopka. Seveda smo bili vsi veseli, ko je Čopko odkril, kaj vse zna, predvsem pa to, da si je upal poskusiti. Upaj si še ti!

Zapisalai: Romana medle in Žana praper

Ravno v času spoznavanja zmajev je v vrtcu potekal vsakoletni tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnji je bil za nas prav poseben, saj se je odvijal čisto po zmajevsko. 

Lotili smo se tudi izdelave lutk. Zmajčka smo narisali na večji format papirja in ga pobarvali s tušem. Vzgojiteljici sva jih prilepili na palčke in nastale so prikupne lutke. Nekega dne pred kosilom smo se malo dolgočasili in prišli na idejo, da si naredimo improviziran paravan (miza in črno blago) ter pripravimo predstavo za občinstvo. Dolgčas sploh ni tako nadležna reč, če ga znamo izkoristiti v pravo smer! J

Otroci v sosednji skupini pa so v nekem trenutku mislili, da smo se iz Storžkov preimenovali v zmaje, ko smo nekaj tednov govorili le še o tem.

Projekt Erasmus: Ljudske pravljice Avstrije in Slovenije (pripovedka o zmaju na Zmajskem mostu).

Zapisala: Žana praper

Hišo Sladkosned je pred kratkim obiskala čebelica Metka, ki nam je povedala nekaj več o svojem delu – pridelovanju medu. Ko smo že mislili, da obiskov ne bo več, se prikaže čisto prava čebelarka Simona. Tudi sami smo postali čebelarji, si nadeli čebelarsko obleko, povonjali satje in pobožali čebelico. Z njo smo ravnali zelo previdno in nežno – menda takrat sploh ne piči. Zakaj pa se je vse to sploh dogajalo? 18. 11. smo imeli na meniju tradicionalni slovenski zajtrk. Vsaka skupina si ga je začinila po svoje. Mize so bile lepo okrašene, zajtrk pa je potekal ob glasbi o čebelicah. Prav vsi, od najstarejših, pa do najmlajših, smo se sladkali. Njamiii, odličen zajtrk v družbi prijateljčkov je bil, čebelji obisk pa več kot zaželen!

Zapisala: Žana praper

Na letošnji Svetovni dan hrane (16. 10.) smo Storžki združili prijetno s koristnim. Ker radi jemo in okušamo jedi, smo se odločili, da pripravimo nekaj okusnega, poleg tega pa porabimo sestavine, ki so nam ostale od malice in rastejo za našim vrtcem. Pripravili smo drobnjakov in bananin namaz. Okušali smo vsako sestavino posebej – in to večkrat. Najboljše pa je bilo na koncu. Odločili smo se, da jedi delimo tudi z ostalimi, zato smo pripravili samopostrežno stojnico na naši terasi. Pa dober tek!

Zapisala: Žana praper

Med 30. 9. in 6. 11. je potekal najdaljši podnebni tek s ciljem ukrepati v dobro podnebja. V hiši Vrtnar so izdelali štafetno palico, ki so jo predali nam, Sladkosnedom. Nanjo smo Storžki dodali svoj pečat, tekli v znak varovanja narave in palico s pismom, ki smo ga napisali skupaj, preko interne pošte poslali Potepuhom. Palica je obiskala vse hiše. 19. 10. je v naši enoti potekala slavnostna zaključna prireditev. Okrog hriba na igrišču so tekle vse skupine otrok in si predajale palico. Najmlajši so se peljali kar z avtobuski. Da ne bo kdo pomislil, da so tekli le otroci – to pa ne! Tudi vzgojiteljice so se potrudile, da so si zaslužile nagrado. Na koncu nas je čakalo zdravo in sladko presenečenje: sadna kupa s smetano. Vsi smo si jo z veseljem privoščili, ob glasbi pa je bila še toliko slajša. Smo le Sladkosnedi!

Zapisala: Žana praper

Konec septembra smo se Bučke podale na jesenski tabor v Vilo Vršiško. Vreme nam ni bilo naklonjeno, a smo kljub temu preživeli čudovite tri dni v družbi Kekca in prijateljev. 

Kjerkoli smo Bučke skupaj, nam je lepo.

Zapisala: Romana medle

Letošnje poletje smo obarvali mavrično. Ob zgodbici o mavrični ribici smo spoznavali in krepili prijateljstvo, se učili sodelovati in deliti. Mali prijatelji so skupaj ustvarjali, plesali, se igrali in si pomagali. Ker pa je bilo poletje res zeloooooooo vroče, smo se večino dni igrali z vodo. Škropili smo se, se igrali igre z vodo, če je bilo res prevroče, pa smo noge namočili kar v vedra. Dogodivščin in zabave nam ni manjkalo. Najlepše pa je bilo videti velike Murne in Pikapolonice, kako skrbijo za male Želodke. 
Mavrična ribica je razdelila vse svoje lesketajoče se luske in nazadnje ji je ostala le ena. A bila je srečna, saj je imela prijatelje.
V Sladkosnedu nas je veliko prijateljev.

Zapisala: cveta tabor

V 2. izmeni je v Zambratiji letovalo 130 otrok vrtca Pedenjped, iz enot: Pedenjcarstvo, Sladkosned, Korenjak, Radovednež in Učenjak. Oglejte si video z našimi dogodivščinami.

Video: Katja Jamšek

Naši dojenčki kar naprej lulajo, kakajo in se slinijo, tako pa umažejo vso perilo. Storžki smo stopili v akcijo in si priskrbeli pravi pravcati pralni stroj. Najprej smo oblačila v stroju oprali in ne morete verjeti, kako zabavno je bilo gledati vanj. Težko bi presodili, ali bi se raje odpravili v kino ali prat oblačila. Ko je bilo vse oprano, smo ga s ščipalkami obesili na vrv. Večkrat smo ga potipali, če je že suho in naslednji dan je res bilo. Čas je bil za pobiranje, likanje in zlaganje, da bomo lahko ponovno negovali dojenčke. Likanje nam je šlo odlično od rok, naučili pa smo se tudi zlaganja. Perilo je sedaj čisto, dišeče in pripravljeno na igro. Mi menimo, da so hišna opravila lahko tudi zabavna!

Zapisala: žana praper

Vzgojiteljica: »Otroci, povejte mi, kje dobimo kruh.«
Otroci: »V trgovini. V pekarni.«
Vzgojiteljica: »Kako pa kruh pride v trgovino?«
Otroci: »Pripeljejo ga. Stric ga naredi.«
Vzgojiteljica: »Iz česa pa je kruh narejen?«
Otroci: »Iz testa.«
Vzgojiteljica: »Kaj pa potrebujemo, da naredimo testo?«
Otroci: »Zemljo. Ali pa v peskovniku dobimo moko.«
Pogovorili smo se o tem, da mogoče »moka iz peskovnika« ne bi bila najboljša izbira, pa tudi zemlja ne, potem pa pogovor nadaljevali.
Vzgojiteljica: »Kje pa dobimo moko?«
Otroci: »Ja v trgovini, kje pa?«

 Res je, kruh in moko dobimo v trgovini, a tja ne pride kar tako, zato smo o tem izvedeli nekaj več. Najbolj zabaven del pa je bila priprava kruha. Ob pesmi Ob bistrem potočku je mlinsmo spekli belo in ajdovo pogačo s semeni in še vsak svojo bombetko za domov.

Ne vemo, ali veste, ampak pogače se nikoli ne reže, temveč trga. Postavili smo se v kožo naših babic in dedkov in se je lotili tako, kot so se je nekoč. Čeprav tako preprosto, je bilo to prav posebno doživetje. Odpravili smo se tudi do pekarne in preizkusili še njihovo pogačo. Obe sta bili odlični, boljša pa je bila zagotovo tista, za katero smo se potrudili sami. 

Pogovarjali smo se tudi o skrbi za naravo ter spoznali razliko med morjem, reko in jezerom. Otrokom sva po vseh dejavnostih pred počitkom zastavljali vprašanja o pripovedkah, to pa jim je postalo tako všeč, da nekaj dni naš počitek ni potekal brez govora o reki Dravi in Vrbskem jezeru.

 Projekt Erasmus: Ljudske pravljice Avstrije in Slovenije 
(pripovedki Mamica Dravica in Vrbsko jezero).

Zapisala: žana praper

• Unesco: Modri stol, Storžki

Pri Pikapolonicah smo raziskovali, kako pomembni so viri energije za življenje in kako varčujemo z energijo. Zanimalo nas je, kako pride elektrika do našega vrtca in domov, načini proizvodnje električne energije in učinkovit ukrepi za varčno rabo električne energije.

S pomočjo filma Lepši svet – Elektrika smo si ogledali, kako električna energija pride do nas, kje jo proizvajajo, kaj so obnovljivi vir in kako pomembno je varčevati z njo in s tem prispevati k lepšemu svetu. 

Skupaj smo izdelali načrt, kako bodo skrbeli za varčevanje energije. Vzpostavili smo elektro detektive, se pogovorili o njihovi vlogi in nalogah. Pogovarjali smo se, zakaj je potrebno izklapljati električne aparate, ko se jih ne uporablja, poudarek na ekološkem vidiku in nevarnosti, ki se lahko pripetijo, če aparatov ne izklopimo. 

Otroci so izdelali opozorilne znake, ki smo jih namestili nad električna stikala in vsakodnevno skrbno opravljali svoje naloge. Ob tem so bili zelo ponosni, da lahko pomagajo. Nekateri so tudi doma uvedli elektro detektive, kar nas zelo veseli, da nova znanja prenašajo v domače okolje in tudi doma opozarjajo na izklapljanje naprav. 

Spoznali smo pomen električne energije v današnjem času in ugotovili, da bi v današnjem času težko živeli brez nje. Pridobili smo izkušnje, kako lahko sami in drugi ljudje vplivajo na porabo električne energije in tako prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja.

Zapisala: joži veit

Zavedamo se, kako pomembna je bralna kultura, ki se začne že v najzgodnejšem obdobju življenja, zato že tradicionalno sodelujemo v projektu Menjaj branje in sanje, s katerim želimo vzbuditi zanimanje za branje vseh generacij.

Otroci so doma na knjižni polici poiskali knjigo, ki so jo bili pripravljeni zamenjati s knjižnim prijateljem v skupini. Z veseljem in navdušenjem so jih prinašali v vrtec. Skupaj smo jih prebirali in se pogovarjali o vsebini in razvijali različne zanimive teme.

Obnovili smo kulturo branja in pripovedovanja, se navajali na pravilno rokovanje in ravnanje s knjigami ter spoštljivo poslušanje drug drugega.

Skozi celo šolsko leto imajo otroci v knjižnem kotičku na voljo različne knjige, kot so pravljice, zgodbice, stripe, leksikone, albume, revije, katere z veseljem listajo in prebirajo. Ob njih si pripovedujejo zgodbe, berejo in opisujejo slike.

 Misli otrok, ob vprašanju: Kaj jim je najbolj všeč ob branju pravljic?

» Sam izberem knjige v knjižnici.«

» Takrat, smo skupaj v eni postelji s sestrico.«

» Beremo in se smejemo, skupaj.«

» Potem jaz povem pravljico mamici in očiju.«

» Rad jih poslušam. »

» Dedi mi najlepše bere.«

» Pred spanjem sta ati  mamica z mano in mi bereta.«

Zapisala: Joži veit

V vrtcu Pedenjped se trudimo skrbeti za čisto in urejeno okolje našega vrtca in v skrb za okolje vključujemo tudi naše otroke. Tako smo tudi letos izvedli čistilno akcijo v kateri smo sodelovale vzgojiteljice in otroci skupine Pikapolonic. Skupaj z otroki smo naredili načrt čistilne akcije. Ker večkrat na sprehodih v okolici vrtca ali v gozdu opazimo smeti, smo so pogovarjali, kako lepo bi bilo, če bi vsi skrbeli za naše okolje in odpadkov ne bi puščali v naravi, kamor ne sodijo.

Otrokom sva razdelili vreče in rokavice, da so lahko varno pobirali odpadke in se odpravili na delo. Zaskrbljeni so bili na količino odpadkov, ki smo jo pobrali. Na koncu pa je bil pogled veliko lepši in otroci so bili zadovoljni z opravljenim delom.

Uživali smo v sončnem vremenu in polni pozitivne energije in delovne vneme smo dali svoj prispevek čistejšemu okolju.

Zapisala: joži veit

• EKO: Hrana ni za tjavendan

V tednu od 24. 1. do 28. 1. 2022 smo se najstarejši Sladkosnedi odpravili na zimovanje. Neokrnjena narava lepe Pokljuke nas je razveseljevala z obilico snega. Dan za dnem smo pridno vadili in se urili na smučeh ter vlečnicah in vsak dan nam je šlo bolje. Poleg smučanja smo se dričali s tubami po snegu, z lučkami odpravili raziskovat Pokljuko, imeli večerno zabavo s plesom, zimske vragolije z obilico snega, ki nam je omogočil raziskovanje in igro. Teden je minil zelo hitro in v petek nas je na zaključni tekmi, kjer so vsi tekmovalci prejeli čisto prave medalje, obiskal škrat Smukač Vriskač. 

Na zimovanju smo uživali, se naučili smučati in se imeli lepo. 

Zapisala: joži veit

»Mmmm, kako prijetno diši na igrišču Sladkosneda!« Pripravili smo stojnice, si prislužili gumbe in si kupili posladek. Prodajalo se je piškote, pa kosmiče v čokoladi, čokoladne kroglice s kokosom, jogurtovo sladico, manjkala niso niti pečena jabolka. Najbolj priljubljena sladica med Sladkosnedi pa je bila … Uganete? »Je čokoladno, lahko jo pijemo ali jemo z žlico, na vrh pa dodamo malo (beri: veliko) smetane in potrosimo kakav. Kaj je to?« Jaaa, drži, vremenu primerna je bila vroča čokolada, ki nam je dobro pogrela želodčke. Okrepčati se je bilo potrebno tudi zato, ker smo pripravljali prav posebne nastope prijateljem v vrtcu – podoknice. To je bilo pravo doživetje in vsak nastopajoči si je kaj prislužil. Seveda ne sladkarij! Poslušali smo pesmice in deklamacije, presenetili so nas celo z valčkom. 

Medvedku Poldku, ko je po globokem snegu nosil presenečenje prijateljem, je mamica vedno rekla: »Saj zmoreš, Poldek.« Tudi Sladkosnedi smo si to prigovarjali, ko so nas ob nastopanju presenetili metuljčki v trebuhu: »Saj zmoreš, Sladkosned.« Ogledali smo si pevski nastop vzgojiteljic, se igrali na snegu, prižgali luči in si zaželeli lepe misli. Okusno presenečenje nam je prinesel kar dobri mož dedek Mraz sam. Vsi smo se ga neizmerno veselili. Tako je minil naš december, ki je bil zares vesel in razigran. In (čisto malo) tudi sladek. 

Zapisala: žana praper

Joj, december je že kar tukaj. Zabava, druženje, veselje, petje, ples, smeh – to si želimo v teh dneh. Ampak ti presneti ukrepi!!! Pa nič zato. Nas ne ovirajo. 

Seveda bomo okrasili sobe, izdelali voščilnice, postavili smrekice – ampak mi se bomo tudi družili. Zabavno in varno – zunaj, na prostem.

Okrasili bomo naše terase – uporabili bomo lučke, ki smo jih že zdelali, naredili lampijončke in snežinke in še kaj.

13. decembra nas bo obiskal dedek Mraz, tako nam je sporočil. Kar zunaj ga bomo pričakali. Zapeli mu bomo pesmico, se z njim fotografirali. Obljubil je, da nam prinese darila, ker smo bili pridni. 

Na terasah bomo pripravili stojnice. Enkrat se bo ponujalo sadje , suho in sveže ter oreščki, drugič bomo ponujali dobrote, ki jih bodo pripravile posamezne skupine (morda bomo spekli tudi palačinke) in še enkrat bomo na stojnicah lahko »kupili« pečena jabolka in čaj. 

Med tem, ko bodo obiskovalci postopali med stojnicami, se bodo otroci na odru lahko predstavljali s petjem ali plesom. 

Peli bomo tudi podoknice – otroci otrokom, vzgojitelji otrokom. S petjem bomo razveselili tudi naše kuharje in delavce na upravi. In seveda ravnateljico.

Fotografirali se bomo kot jelenčki, Božički ali dedki Mrazi ali pa kot snežinke.

Pripravili bomo novoletno zabavo v igralnicah in na prostem. Poskrbeli bomo za bleščične poslikave obraza in super frizure. Da bo bolj slavnostno, bomo zaplesali dunajski valček, nato pa nadaljevali s plesom na glasbo po želji otrok. 

Če pa zapade sneg …. Potem pa zimsko veselje, snežaki, dričanje, valjanje, kepanje …

NO, DEDEK MRAZ, ČE SI SLIŠAL, NAJBOLJ SI ŽELIMO SNEGA.

Sladkosnedi

V novembru je bilo kar nekaj dne in tednov, ki smo jih obeležili. Žal je bil to mesec, ko je Covid posegel tudi v našo enoto. Oboleli so strokovni delavci in otroci. Kar dve skupini in še nekaj otrok je moralo v karanteno. Kljub temu smo bili zelo pridni in ustvarjalni. Obeležili smo dan strpnosti. Preko igre vlog, socialnih iger in zgodb smo se učili samospoštovanja in spoštovanja ter sprejemanja drugih in drugačnih.

Načrtovali smo, kako uporabiti odpadni material. Nastajali so izdelki, ki smo jih uporabili za dekoracijo, za izvajanje gibalnih iger za igro kar tako in kot didaktični material.

19. novembra smo zjutraj sedli za lepo okrašene mize in zaužili zdrav slovenski zajtrk.

Zadnji teden smo prebirali pravljico Saj zmoreš Poldek. Po njegovi vsebini je nastal dekoracija, ki krasi naše garderobe. Ampak to je že zgodba za december.

Zapisala: cveta tabor

Pri nas se rado dobro jé in vrtec vsakodnevno priskrbi kakovostno prehrano za naše najmlajše. Tudi kaj sladkega si tu in tam radi privoščimo, seveda pa smo pozorni na zdrave sestavine. Sladica se ne pripravi kar sama od sebe, zato hitro veselo na delo. Poveznimo si kape na glavo in zavežimo predpasnike!

KAKO SMO STORŽKI OBELEŽILI IN PRAZNOVALI SVETOVNI DAN HRANE, 16. 10. 2021?

Vsak otrok si je za malico pripravil mini sladico v lončku, ki je kar prekipevala od zdravja. Vzgojiteljici sva na dno lončkov naložili drobljene polnozrnate piškote, ki so jih s kladivom potolkli otroci, na vrh pa dodali jogurt z medom. Nato si je vsak od nas sladico nadgradil po želji – izbirali smo med brusnicami, rozinami, kokosovo moko in bananami. Njami, kako dobro! Še posebej, če si pripraviš sam.

To pa še ni vse.  Prav vsak Storžek je bil zaslužen za pripravo enega dela sladice – marmornega kolača. Nekdo je v posodo stresel moko, drugi jajca, tretji kakav, četrti je dodal olje, peti mleko in tako vse do konca. Vzgojiteljica je maso naložila v modelčke, vendar ne kar tako naključno izbrane. Ustvarili smo gosenico, ki jo imamo tako radi – našo gosenico Tinko. Okolje smo ji olepšali s travnikom rož. Potrdili smo prepričanje, da je bolj prijetno jesti, če hrana lepo izgleda. Pred počitkom smo si privoščili vsak košček kolača in z ravno prav polnimi želodčki sladko zaspali. Lahko noč!

Zapisala: žana praper

V Sladkosnedu smo se igrali in se sladkali. 

Teden otroka je za nas v Sladkosnedu potekal v skladu z motom "razigran uživaj dan", obenem pa smo z igro praznovali 40 letnico naše enote. Veseli, razigrani, zadovoljni smo se za zaključek posladkali s slastno rojstnodnevno torto, ki so nam jo spekli v naši kuhinji. Torto nam je pomagala razrezati tudi ravnateljica.

Zapisala: Terezija tabor

V Evropskem tednu mobilnosti, ki poteka od 16.9. do 22.9. je bil skupni cilj Sladkosnedov, skrb za varno in čisto okolje. Pogovarjali smo se o prometu, vplivu le tega na okolje in ljudi. Obnovili smo pravljico o Belem zajčku, iz odpadne embalaže izdelali Tutti-frutti vlak, iz delov sestavi celoto - vlak, spoznali pravljico Novice z vlaka Trebušaka. Izvedli kolesarčkov dan v vrtcu, kjer so se otroci preizkusili na spretnostnem poligonu. Opazovali smo promet,  utrjevali varnost v prometu kot pešci in kolesarji. Razvrščali  prevozna sredstva glede na to, kje vozijo. Otroci so naslikali vozila, ki ne onesnažujejo našega okolja in skupaj s plakatom o  trajnostni mobilnosti krasijo našo garderobo. Odpravili smo se na orientacijski pohod in poskrbeli za zdravo telo.  K sodelovanju smo povabili tudi družine in tisti, ki niso zelo oddaljeni od vrtca, so se vabilu odzvale in v vrtec prihajali z ne motoriziranimi vozili ali peš.

»Živi zdravo. Potuj trajnostno.« Slogan, ki mu bomo sledili tudi v prihodne.

Zapisala: Joži veit

Deževen dan. Poslušamo kapljice, se igramo tihe minutke, posnemamo grom in obnovimo deklamacijo Tri luže (Mira Voglar). Otroci si zaželijo risanke o gosenici. Naša Tinka je bila tako zaspana, da smo jo raje pustili spati, odločili pa smo se, da si ogledamo njene dogodivščine na kmetiji in morju. Prav vedno nas navduši s svojimi pripovedmi. 

Sem prav slišala? Kino? Čisto pravi kino? Zakaj pa ne? Naredimo si ga! "Prigrizek, prosim," se je slišalo s stolov, vzgojitelja pa sva na moč hitela, da bodo vsi gledalci pravočasno postreženi. Komaj sva vse zmogla, sama sreča pa naju je doletela, da so bili gostje precej potrpežljivi. 

Risanke je bilo konec, pogovorov pa še zdaleč ne. Med kuhanjem špagetov in čaja v kotičku se je še vedno slišalo marsikaj o ... Uganete? 

"Kdaj bo vstala?" 

"Joj, lačna je."

"Jabolko bo jedla."

"Jutri jo bomo zbudili."

"Kdo jo bo dal spat?"

"Jaaaaz!"

"Ne! Ne, jaz!"

"Neee! Jaz bom!"

"Žanaaa, rekla mi je, da jo bo ona dala spat."

Verjetno zdaj že veste, o kom govorimo. Rešili smo dileme in sklenili nekaj dogovorov. Res pa je, da se vsi želimo družiti z njo. Če jo imamo pa tako radi.

Ob odhodu domov so otroci z veseljem poročali staršem o obisku kina. Pravzaprav je kino obiskal nas. Je to sploh mogoče? Pa že. Slišali smo celo, da so glavna pojedina bile 'kokice'. Res? Sicer to slišim prvič, resnico pa kljub temu poznamo le Storžki. Naj ostane skrivnost. Pšššt!

Zapisala: Žana praper

Pikapolonice in Murni smo se v septembru odpravili na kmetijo Ožbet v Poljanski dolini. Prijazna gospodarja, ga. Milena in g. Janez sta nas toplo sprejela na svojo domačijo. Spoznali smo življenje na kmetiji, pridno pomagali pri delu, skrbeli za živali, osvojili Stari vrh, spoznali lovca in čebelarja, spekli kruh, s katrim smo ob vrnitvi domov razveselili domače. Domov smo se vrnili z nasmeški na obrazu in bogatejši za novo izkušnjo.

Zapisala: Joži veit

V novembru, ko nismo obiskovali vrtca, je tradicionalni slovenski zajtrk za večino potekal doma. Starši so nam poslali fotografije, okusen zajtrk pa smo si privoščili tudi v vrtcu. Pozornost smo mu ponovno posvetili v juniju in se nanj pripravljali že teden prej. 

Pri Pikapolonicah in Murnih so poslušali ljudsko glasbo in se preizkusili v ugankah. Pogovarjali so se o čebelah in o tem, kako nastane slasten med. Bučke so se pogovarjale o tem, kako pridemo do sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, kdo vse sodeluje pri posamezni komponenti ter o spoštovanju do hrane in vseh, ki jo ustvarijo. Storžki smo razvrščali sličice, poimenovali sestavine in razmišljali o tem, kdo nam pomaga pri njihovem pridobivanju. Nato smo si jih še ogledali in med tudi poskusili. Njami, kako je sladek! Na poti v gozd pa smo našli čebelico. Paziti smo morali, da je ne preženemo, zato smo se ji zelo previdno približali. Čisto nič se nas ni bala. V vseh skupinah smo si pripravili slavnostne pogrinjke in polepšali mize s svečkami, prti in rožami, da je bil zajtrk zares poseben. 

Zapisala: Žana Praper

Murenčki smo se za en dan spremenili v kemike in preizkusili svoje znanje o eksplozivnih kemijskih poskusih z alkoholnim kisom ter sodo bikarbono. Pred izvedbo smo ''vklopili'' svoja čutila ter si ogledali in vonjali obe sestavini, tisti najpogumnejši pa so si sestavini upali tudi poskusiti. No, okus ni bil ravno čokoladen! Pri prvem poskusu smo razrezali limone, jih malo preluknjali, na njih nakapali detergent za posodo in par kapljic modre barve, potrosili sodo bikarbono in joj! Zgodila se je reakcija! Do tedaj popolnoma lepa rumena limona se je spremenila v peneče se modro limono. Dodali smo se kanček kisa in limona se je še bolj zapenila. Lahko bi rekli, da je bil naslednji poskus malce bolj ''nevaren''. Z enakimi sestavinami smo ustvarili penečo se mavrico, a je bil ta poskus bolj eksploziven in reaktiven. Iz štirih kozarcev mavrica kar ni in ni nehala pršiti! Skoraj, ko smo že mislili, da smo opravili najbolj nevaren poskus, pa se je prava zabava začela. Izpod mize smo privlekli eno večjo posodo in en večji kozarec. Vanj smo nalili kis in dodali kanček modre barve, zatem pa notri natrosili sodo bikarbono. Joj! Nastal je vulkan, eksplozija, svetovna reakcija! Od navdušenja in veselja smo kar poskočili. Po opravljenih poskusih smo si definitivno zaslužili naziv ''izkušeni kemijski Muren''. Poskuse lahko opraviš tudi ti, mi pa do naslednjič pripravimo kaj drugega.

Zapisala: Ines Šabić

• Poročilo projekta Turizem in vrtec 

• Poročilo projekta

Zapisala: Joži veit

Pri SLADKOSNEDIH se bo plesalo, na vse mogoče »viže«.

Najmlajši se bodo zabavali ob otroških rajalnih igrah., poskušali zaplesati v krogu ali dvojicah.

Malo starejši Storžki se bodo lotili koreografije ob modernejših otroških pesmih. Bučke se bodo vrtele v ritmu valčka in polke, Pikapolonice pa se bodo podale »po svetu« in se naučile plesnih gibov eksotičnih dežel.

Pri Murnih bodo ustvarjali plesno improvizacijo na znane šegave ljudske napeve, najstarejši v naši hiši pa se že celo leto ukvarjajo z ljidkimi plesi. V tem tednu, se bodo naučili še kakšnega.

V petek, po celem tednu priprav, bomo pripravili pravo plesno revijo, na kateri se bodo predstavili mladi plesalci.

Zaplesale bodo seveda tudi vzgojiteljice.

VESELO BO. 

Zapisala: Terezija tabor

V projektu Moje telo smo spoznavali sebe in druge, opazili medsebojne razlike in podobnosti, se zavedali svoje teže, svojih čutil. 
Vsi drugačni, vsi enakopravni😊

Zapisala: romana medle

V zadnjih dneh pridno sadimo rožice za korita na terasi, ki smo jih prinesli od doma, vsak pa bo posadil tudi rastlinico, za katero bo obljubil, da bo skrbel zanjo.

Bomo videli...

Zapisala: romana medle

Pikapolonice in Murenčki smo preizkusili svoj pogum in se za tri dni odpeljali na Gorenjsko. Čeprav nas je vremenska napoved strašila z dežjem in celo snegom, smo se naužili zvrhane mere sonca in prijetno svežega gorskega zraka. Najbolj smo uživali v metanju kamnov v Pišnico in v igri z naravnim materialom, ki ga je ob reki obilo. Pišnica je bila bistra in hladna, kar je pomenilo, da si Bedanec v njej že dolgo ni pral ne nog ne nogavic. Obiskali so nas Kekčevi prijatelji – Brincelj, teta Pehta in pastirica Mica. Poslušali smo njihove zgodbe ter z njimi postavljali hišice za gozdne škrate, spoznavali zdravilna zelišča, se okrepčali z domačim pecivom in prejeli v dar pastirske kape. Seveda smo raziskovali bližnjo okolico – spoznali zgodbo o Zlatorogu, opazovali račke na jezeru Jasna, pili vodo pri izviru Baba šči in si ogledali Kekčev spomenik v Kranjski Gori. Utrujeni smo se vračali k prijazni vili Šumica, kjer so nas razvajali z odlično hrano, mi pa smo se sproščali ob igri na igrišču in v naših sobah. In veste kaj? Zvečer, ko smo se odpravljali spat, ni nihče od nas jokal za mamicami. Pogum: kljukica. 

Zapisala: Nina Škrjanc

Mesec marec je mesec družine in v tem vzdušju je potekal tudi pri Storžkih. Ker otroci radi pripovedujejo o svojih starših, bratcih in sestricah, smo zbrali fotografije, da še bolje spoznamo družinske člane drug drugega. Odločili smo se, da presenetimo starše in jim pripravimo darilo – rožice. Otroci so komaj čakali, da jih podarijo ob odhodu domov. 

Otroci v vrtcu radi pomagajo pri različnih opravilih in pripovedujejo o tem, da pomagajo tudi doma. Našo sobo smo skupaj očistili tako, da se je skorajda svetila, potem pa smo bili nad tem tako navdušeni, da smo po umivanju rok očistili pipo, obrisali mizo, če je sok rdeče pese po nesreči pristal mimo krožnika ter sčistili tudi sliko na našem stolu, če se je slučajno umazala. Skrbeli smo za dojenčke, »narezali zelenjavo« in »skuhali kosilo«. Njami!

Pogovarjali smo se tudi o živalih in iskali njihove mladičke. Na prostem in v telovadnici radi predlagamo igro, pri kateri posnemamo njihovo gibanje; brundamo kot medvedi, letamo kot ptički, se zvijamo kot kače in se premikamo čisto tiho in z drobnimi koraki, kakor miške. Najbolj zabavno pa je, ko moramo na koncu zbežati vzgojiteljici. To res ni lahko, verjemite! Ampak nam uspe!

Zapisala: Žana praper

V četrtek, 22. aprila se spominjamo našega planeta – planeta Zemlje. Na ta dan namreč praznujemo Svetovni dan Zemlje, letošnji je namenjen ukrepanju proti podnebnim spremembam. 

Gre za enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje. Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. Če je ohranjena pestrost vrst rastlin in živali, če imajo vrste vitalne populacije in je genetska raznovrstnost visoka, so ekosistemi bolj odporni in se na spremembe lažje prilagajajo.

Tudi Pedenjpedi se vsako leto pridružimo tako pomembnim aktivnostim. Izdelali smo plakat, kako vsakdo od nas lahko pripomore k ohranjanju narave. Da nismo ostali samo pri besedah, smo zavihali rokave in očistili bližjo okolico našega vrtca. 

Svetovni dan Zemlje pri nas ne bo samo danes. Vsak dan lahko naredimo nekaj, s čimer jo bomo ohranili v boljši kondiciji, za kar vam bodo hvaležne naslednje generacije in Zemlja. Pridružite se nam, ne bo vam žal.

Zapisala: Joži veit

V vrtcu Pedenjped  smo v okviru projekta Eko-paket sodelovali pri ločenem zbiranju in odlaganju KEMS (odpadna embalaža za mleko in sokove). Pripravili smo kotiček z rumenim zabojnikom, kjer smo s pomočjo staršev zbrali veliko odpadne embalaže. Spoznali smo, iz česa je embalaža sestavljena, se jo naučili pravilno zlagati, ločevati in odlagati v ustrezne zabojnike. Ogledali smo si, kako s pomočjo recikliranja, pridobijo nove surovine in izdelajo nove izdelki. 

Z odpadne embalaže KEMS smo izdelali Dom slovenske krave mlekarice, s katerim sodelujemo na nagradnem likovnem natečaju Eko šole.

Veseli nas, da smo pripomogli k ohranjano naravnih virov, še posebej lesa. 

Dragi starši hvala vam za sodelovanje.

Zapisala: Joži veit

Mesec februar je (pre)hitro minil. Preživeli smo ga v znamenju maškar, knjige in obnove prijateljstva, saj se nekateri nismo videli več mesecev.
Nastopali smo, poslušali, pripovesovali in obnavljali knjige, igrali se igre vlog in še marsikaj...

Zapisala: Romana medle

Marec je bil delaven in posvečen našim družinam. Pripravljali smo se na materinski dan, naučili smo se mnogo pesmi in deklamacij, se posneli, saj smo starše presenetili s pravim koncertom preko spleta. Tudi darilo smo izdelali, pa okrasili garderobo. Dela nam res ni zmanjkalo, a uspeli smo se tudi sprehoditi do skoraj vseh naših domov v Zalogu in Kašlju. 

Zapisala: Romana medle

Storžki smo se v februarju odpravili na prvi daljši sprehod/izlet in tako pridobili nalepko v knjižico Mali/Modri sonček. Opazovali smo naravo, prisluhnili njenim zvokom, predvsem pa smo bili pozorni, če bomo srečali medveda iz pravljice Pod medvedovim dežnikom (Svetlana Makarovič), ki jo zelo radi poslušamo. Nismo ga našli, pa čeprav smo pregledali prav vsak skriti kotiček. Po napornem iskanju sta se malica in kozarec vode na odeji sredi gozda zelo prilegla. Na poti smo srečali kužka in ptice ter slišali petelina. Našli smo tudi kamenček v obliki srčka, ki smo ga odnesli v vrtec in ga bomo obdržali za spomin na naš prvi skupni izlet.

Zapisala: Žana praper

V mrzlih dneh so otroci iz skupine Pikapolonic posebno skrb namenjamo tudi pticam. Spomnili smo se, da nas skozi vse leto razveseljujejo s svojim petjem in nam lepšajo trenutke, ki jih z veseljem  preživljamo v naravi, poleg tega pa so še zelo koristne pri razširjanju rastlin in ohranjanju pestrosti vrst na našem planetu.

S pomočjo staršev smo zbrali odpadno embalažo, ki smo jo temeljito očistili in posušili. Otroci so jo pobarvali in okrasili. Izrezali smo okna in vrata, ter jih pritrdili na podlago. Namestili smo vrvice in jih namestili na drevesa v naši okolici. Spoznali smo različna semena, ki smo jih postregli v ptičjih krmilnicah. 

Otroci so se vedno znova veselili, ko so se odpravili hranit ptice in jih opazovali, kako so se le-te razveselile vsakega zrna.

Otroke vzpodbujamo, da razvijajo pozitiven odnos do vsega živega, da opazujejo ptice in naravo ter da zanje tudi skrbijo. Na sprehodih so bolj pozorni na ptičje petje in opazijo vsako ptičjo hišico.

Zapisala: Joži veit

Čeprav nas v vrtcu malo je ostalo, nam dolgčas ni bilo. V naših igralnicah so se pekarne Mišmašove odprle, kupovali smo pecivo, slasten kruh zamesile so male »miške«. V telovadnici smo se razgibali in razigrali, nato se z novimi igračami igrali. Prinesel nam jih je dedek Mraz, ki je letos malo drugače prišel med nas. Smo ga gledali na velikem platnu, malo slabše slišali a vendar videli, kako prijazen ves ob ognjišču sedi in nam vse dobro želi.

Tudi na vse naše prijateljčke, ki so doma nismo pozabili. Posnetke dedka Mraza smo jim podelili in jih na prevzem daril na način »drive in« povabili. Ne samo, da so se malčki daril razveselili, še bolj so bili veseli vzgojiteljev, ki so jih po dolgem času spet videli, se prijazno pozdravili in si zaželeli, da se čimprej v vrtcu srečajo.

VSEM VAM ŽELIMO NESKOOONČNO LEPO, PRIJAZNO, DRUŽABNO, SLADKO, NASMEJANO IN SEVEDA NAJBOLJ ZDRAVO LETO 2021.

Zapisala: Terezija tabor

V Sladkosnedu smo se z veseljem pridružili projektu. Vzgojitelji so se z otroki v vrtcu pogovarjali, kako pomembno je, da ohranimo naš planet in da to lahko storimo le, če se bomo povezali med sabo. Skupaj so načrtovali, kako in kakšne lučke bodo izdelali, kam jih bodo obesili, kako jih bodo prižgali. Ker pa je v tem času veliko otrok doma, smo staršem poslali prijazno povabilo, da se nam pridružijo, doma izdelajo svoje lučke, jih prinesejo v vrtec ali jih preprosto postavijo na okensko polico doma. Presenetil in razveselil nas je njihov odziv. Kar nekaj fotografij smo prejeli. Lahko rečemo, da so nas lučke povezale v smislu sodelovanja in povezovanja.

Naj nam lučke razsvetljujejo našo prihodnost in naj imajo moč ogreti nas s toplino, ki jo lahko delimo.

Zapisala: Terezija tabor

PEKARNA MIŠ MAŠ PRI SLADKOSNEDIH

V vasi Mišmaš je pek MIŠMAŠ pekel najboljši kruh, najbolj hrustljave rogljičke in najbolj dišeče piškote. Vsi so oboževali njegovo pecivo in se spraševali, kako to zmore sam. Mi vemo, da so mu pri tem pomagale spretne miške in nas to nič ne moti. A jezična in zavistna Jedert tega ni prenesla. S Svojimi obtožbami je MIŠ MAŠA pregnala. Vsi so govorili, da ne vedo Km je šel. Mi pa vemo. Prišel je k nam Pedenjpedom Sladkosnedom. Cel december in še malo januarja bo pri nas. Nato morda obišče vas. Mi smo mu uredili pekarno. Iz peči bo kmalu zadišalo. Bele, sive, rumene in črne miške se že vrtijo po pekarni. Osvetljujejo jih praznične lučke, zato bo december še slajši in še bolj skrivnosten n še bolj prazničen. Mi se bomo prepustili.

Dragi otroci in starši, ki te dni še ostajate doma. 
Z veseljem vam bomo posredovali kanček prazničnega vzdušja, nekaj idej za ustvarjanje, pravljic, pesmic, posnetkov in fotografija, da boste z nami podoživljali zadnji mesec v letu. Nekaj idej boste našli že med programom, več pa boste delili z vzgojiteljicami svojih skupin.

ZDRAVO, POGUMNO, ZABAVNO, ČAROBNO, PRAVLJIČNO, PRIJAZNO PRIHODNJE LETO VAM ŽELIMO SLADKOSNEDI.

DECEMBER V SLADKOSNEDU:

• Pekarna Mišmaš- pravljica  na “odeji”,  ob košarici pekovskih dobrot in svečkah 
• Pek MIŠ MAŠ pripoveduje svojo zgodbo /posnetek/
• JEDERT pove svojo zgodbo
• Tudi MIŠKE imajo kaj povedati
• igra z vlogami-postavitev stalnega kotička Pekarna pri…, prodaja pekovskega peciva in ostalih slaščic
• oblikovanje slanega testa- izdelava okraskov
• peka piškotov/potice/medenjakov
• postavitev lutkovnega gledališča, otroci izdelajo enostavne lutke, igrajo po pravljici/ senčno gledališče
• besedne igre /zabavne izštevanke, rime …/
• GLASBA : naučimo se novo pesmico, pojemo pesmi o zimi in dedku Mrazu 
• pripravimo NOVOLETNI MIŠJI PLES
• izdelujemo okraske in voščilnice

IN SEVEDA -DEDEK MRAZ PRIDE! 

KAKO IN KDAJ VAS OBVESTIMO

Zapisala: Terezija tabor

Kljub razmeram in razmeroma majhnemu številu otrok, ki nujno potrebujejo varstvo, se trudimo, da za otroke to ni le varstvo. Veliko se nam dogaja.Pripravljamo se na zadnji mesec leta in izdelujemo dekoracije, pojemo, plešemo, se pogovarjamo, beremo, se učimo. V petek pa smo imeli prav poseben zajtrk. Njami. Bilo je okusno, slastni in izredno lepo.
Zajtrk pa so pripravili starši za otroke tudi doma. Pa ne samo zajtrk. Izdelali so plakate, pogrinjke in aranžirali mize, tako, da je zajtrk teknil še bolj kot običajno. In vzgojiteljice, ki so na čakanju so nam tudi poslale fotografije, kako so popestrile petkovo jutro.

Zapisala: Terezija tabor